|
|
|
SENCA IN SVETLOBA V
LIRIČNEM RITMU IN GLOBOKI TIŠINI - zaključni 5. del
odprtega kontinuiranega ciklusa Ples sence in svetlobe Postojna, v soboto 27.
junija 2009 Epicenter, od 10.00 do 12.30 ure. Prijave in informacije Tadeja 031 642
056, tadeja.stegel@gmail.com Sence so prostori nelagodnega
telesnega in duševnega počutja. V njih si neuspešno in brezupno poskušamo
ustvariti ubčutek ugodja in sreče. Če nanje pogledamo z očmi sočutja in
življenjskega humorja, se sami sebi lahko modro nasmejemo, pa tudi druge
lažje razumemo, njihove reakcije nas ne prizadenejo več z enako močjo kot
prej. Sence postanejo zanimive znanke, polne uvidov. Zavestno poznavanje senc
je zato neverjetno osvobajajoče. Sence nam pokažejo, kako nezavedno
odreagirata naše telo in psiha, kadar nismo srečni in kadar se ne počutimo
dobro; kako iščemo izhode, ki morda za dosego sreče niso primerni, vendar v
dani situaciji ne zmoremo kaj boljšega.
V senci tekočega ritma upamo, da se bomo bolje počutili, če se
prenehamo gibati s tokom, če postanemo telesno nedejavni, neiniciativni,
inertni, če se zaustavimo in si vzamemo neskončen čas za počitek v večnem
občutku utrujenosti. Senca stakato
ritma je polna ekstremne vitalne energije. Zaradi bolečih izkušenj v
spontanem izražanju vitalnosti in srčne energije pa frustrirani sklenemo, da
se bomo prenehali izražati. Z napetostjo in rigidnostjo zaklenemo vrata srca
in si nadenemo oklep, ki postane ječa. Ko ugotovimo, da niti inercija niti
rigidnost ne prineseta trajne sreče, vstopimo v senco kaosa. Poskusimo z novo možnostjo: prebiti vse staro, z
destrukcijo odstraniti vse, kar nas onesrečuje. Pri tem pa v svoji miselni
zmedenosti in dezorientiranosti niti ne vemo, kako bo izgledalo tisto boljše;
pomembno je le, da brezkompromisno uničimo staro.
• Razpoloženje: površinsko (superficial) • Energija: ponarejena, lažna (phoney) • Akcija: dvigniti se nad življenjsko situacijo, “vnebovzetje”
(ascend) Pobeg iz realnosti je lahko
nezaveden (kar odpihne nas v svoj svet, ne občutimo, ne vidimo in ne slišimo
več, kaj se dogaja v okolici), ali pa je povsem zavesten in izbira različne
strategije. Primeri umika so lahko
zelo kreativni in »utemeljeni«; vsak od njih ima v sebi zrna resnice, vendar
dolgoročno ne podpira prizemljenega bivanja v materialni realnosti in zrelega
soočanja z življenjskimi izzivi: • Ma ja, se ne bom sekiral, bom raje pokadil eno travco za sprostitev;
potem bom spet sproščen in mi bo cool, to je dobro za moje zdravje. • Imaš prav, ampak meni bolj pomaga pivce za živce v dobri družbi
veselih prjatlov. To najbolje deluje proti stresu, vse pozabiš in je spet ok. • Jaz sem pa resen meditant, verjamem v resno meditacijo, nobenih
drog. Razmišljam o tem, da bi kar nehal delat in šel živet v Indijo, cel dan
v meditaciji in blaženem miru. Ne rabiš keša, en dolar na dan za riž. Noben
ti ne serje po glavi, postaneš sam svoj car. Ta zahodna civilizacija je eno
samo sranje in stres, zato si mora človek poiskat svojo rešitev. • Jaz sem pa sklenil, da bom vedno samo vesel in to tudi izvajam. To
je moje življenjsko poslanstvo. Uspelo mi je: družim se le z veselimi ljudmi,
zjutraj si vrtim vesele komade, po službi gledam komedije na TV, požvižgujem
si ves dan, zvečer delam smejalno jogo. Vsakemu človeku se nasmehnem, pa tut
če si moram s knoflo usta gor zapet. Deluje, ti rečem. Sem vedno vesel. • Vi vsi skupaj nimate pojma. To je ena sama iluzija. V resnici vsi
izviramo iz drugih galaksij. Jaz zase vem, da sem iz Siriusa. To so
evolucijsko najbolj inteligentna bitja, ki lahko potujejo skozi prostor-čas.
Odkar to vem, delam meditacijske vaje v peti dimenziji in leta 2012 bomo
vnebovzeti samo tisti, ki bomo dovolj pripravljeni in meli svoja energijska
vozila. Zato se nima smisla trudit za nič druzga. To povem samo vam, ki ste
moji prjatli. • Mogoče je vse to res, ampak jaz sem zemeljski človek in mam raje
svojo zemeljsko strategijo sreče. Humor, kabaret, s smehom proti solzicam,
dober make up, seksi štumfki in petke, en dva tri zavrtiš tipa, pa je veselo.
Romance, pa ni nikol dolgcajt. Sam da se ne ujameš. Nenavezanost, dragi moji,
svoboda in flower power, pa gre. V senci liričnega ritma lahko
navidezno izgledamo zelo veseli, celo poduhovljeni ali svetniški – vendar je
to le zunanji površinski videz, maska, beg pred notranjimi in zunanjimi
težavami, s katerimi se ne znamo ali ne zmoremo soočiti na bolj učinkovit
način. V ponarejenosti izgubimo svojo resnično dušo. Preseganje sence liričnega ritma
je Gabrielle Roth opredelila kot prehod iz lažne ponarejenosti v pristnost (phoney-authentic), ko si drznemo
sneti masko in zaživeti svojo resnično naravo, dušo, življenje v moči in
ranljivosti, sreči in žalosti, ustvarjanju in minevanju. Ko se ne sprašujemo
le kaj nam življenje daje, ampak predvsem kaj življenje od nas želi, kaj mi
lahko pripomoremo k boljšemu življenju sebe in drugih.
• Razpoloženje: nebogljenost, nemoč (helplessness) • Energija: brezčutnost, otrplost, odrevenelost (numbness) • Akcija: brezup, dokončna izguba upanja (despair). Vendar tudi iz te sence še vedno
obstaja izhod, ko gostoto brezupa s sočutjem sprejmemo in jo tenkočutno
premaknemo v nežnost (dense – delicate). Tako, skupaj smo pripotovali do
zaključnega srečanja ciklusa sence in svetlobe po metodi Gabrielle Roth. Pred
nami se razprostira zemljevid gibanja sence v valu petih ritmov. Na prvi
pogled je zapleten, kompleksen, v svojem bistvu pa je preprost in naraven.
Uporabljamo ga lahko kot smerokaz za diagnostiko, razumevanje, zdravljenje in
integracijo doživetij in izkušenj, tako v plesu kot v vsakdanjem življenju,
delovanju, odnosih in ustvarjanju. Na delavnico prinesi predmet, ki
zate simbolizira senco v liričnem ritmu ali globoki tišini, lahko tudi zvezek
in pisalo za lastne zapiske. Srečno in objem z ljubeznijo, Bojana
Društvo ples ritmov, Kebetova ulica 1, 4000 Kranj, Slovenija |
|
Društvo ples ritmov Slovenija |